10 najmočnejših v Sloveniji (2007val2)
1. Milka
2. Barcaffe
3. Orbit
4. Alpsko mleko
5. Laško
6. Barilla
7. Aquafresh
8. Paloma-toaletni papir
9. 1001 Cvet
10. Vegeta
Sindicirano trženjsko orodje
10 najmočnejših v regiji (2007 val2)
1. Milka
2. Coca-Cola
3. Orbit
4. Lenor
5. Gillette
6. Vegeta
7. Nivea
8. Cedevita
9. Ariel
10. Paloma-prtički
Virtualni vodič
Klik do interaktivne demo predstavitve
Vprašajte nas
Zakaj je PGM strateško orodje?
Za znamko lahko skozi Model PGM prikažemo nekatere indikatorje / elemente znamke, ki so predpogoj za ustvarjanje Uporabe znamke in s tem predhodijo ustvarjanju tržnega deleža. Potrošnik mora znamko najprej poznati, jo preizkusiti in da bi znamko začel redno uporabljati mora biti odziv na to preizkušnjo pozitiven. Tako PGM pripomore k razumevanju na kakšen način, s kakšnimi aktivnostmi je potrebno znamko razvijati, da bi postala uspešna, kar je posebej pomembno pri razvoju strategije za mlado znamko ali uvajanju nove na tržišče.
V primeru upravljanja znamke na nekem tržišču daje PGM skozi primerjavo indikatorjev znamke s konkurenco vpogled v razvojno stopnjo znamke znotraj blagovne skupine in daje s tem neposredno informacijo, na katerih nivojih / indikatorjih je znamka slabša / drugačna od konkurence. Ta podatek nam po eni strani pokaže v čem se znamka diferencira od konkurence, po drugi strani pa s kakšnimi trženjskimi aktivnostmi je mogoče izkoristiti potencial znamke, uspešno voditi razvoj same znamke ali pa se v primeru grožnje na trgu pravilno odzvati.
Ker PGM daje vpogled v pozicijo lastnih ter konkurenčnih znamk,
ker omogoča identifikacijo morebitnih groženj ter priložnosti za znamko, ker pripomore k razumevanju trga in razvoju znamk pravimo, da je PGM strateško orodje, ki se uporablja za:
- Upravljanje znamke: spremljanje znamke, spremljanje konkurence, odkrivanje slabosti in potencialov, s katerimi se lahko znamka razvija, identifikacija ciljnega segmenta, pozicioniranje znamke
- Upravljanje z blagovno skupino: spremljanje razvoja blagovnih skupin ter ciljnih segmentov blagovnih skupin, PGM je orodje, ki predstvalja platformo na kateri lahko trgovec ter proizvajalec skupaj spremljata ter upravljata, optimizirata ponudbo ter promocijske aktivnosti znotraj neke blagovne skupine, s tem PGM predstavlja osnovo za Upravljanje blagove skupine (Category management). Marsikatera priložnost za posamezno znamko se skriva na nivoju blagovne skupine (kdo je potrošnik, ki je nekoč uporabljal blagovno skupino, pa je več ne, kam je mogoče blagovno skupino razširiti,...).
- Medijsko planiranje: iskanje komunikacisjke strategije v navezavi na razvojno fazo, v kateri se znamka trenutno nahaja, segmentacija potrošnikov glede na kvaliteto odnosa, ki so jo razvili do znamke, pomoč pri odločanju za komunikacisjki kanal, skozi katerega gre sporočilo do relevantne ciljne skupine, ki smo jo s pomočjo PGM našli ali potrdili. PGM omogoča orisovanje ter pozicioniranje znamk ter medijev skozi druge znamke (brands about brands)
- Osnova za vrednotenje znamke: model vrednotenja moči znamke PGM oceni trenutno zgradbo in razvojno stopnjo znamke. model PGM omogoča prikaz moči znamke v eni vrednosti (big picture) obenem pa omogoča (drill down) prikaz posamičnih aspektov moči znamke (prikaz detajlov), kar daje vrednotenju znamk skozi PGM model veliko aplikativno vrednost.
Piramide znamk
Interpretacija piramid
Piramida znamke 2 ima glede na vodilno znamko v kategoriji nizko prepoznavnost, kar sporoča več marketinških aktivnosti oglaševanja pri znamki 2. Konverzija iz poznavanja v izkušnjo je pri znamki 2 dokaj visoka (72,6%, ki znamko pozna, ima z njo tudi izkušnjo, kar najbrž pomeni da je koncept izdelka dober), vendar pa jo potrošniki pogosto ne vzamejo v obzir (izbira oz. consideration) ko kupujejo to blagovno skupino (oranžno obarvana vrednost na konverziji izkušnja-izbira). Ta (tretja) konverzija se nanaša na sam izdelek, kar bi lahko pomenilo (ne)zadovoljstvo s kvaliteto izdelka ali premajhno vrednost izdelka, ki ga dobijo za ta denar.
Zgradba znamke 3 ima težavo na zgornji konverzji, ki pomeni nelojalne uporabnike te znamke. Problem je lahko v imidžu znamke, v pripadnosti potrošnikov, ki iščejo raznolikost ali pa imajo preprosto previsoka pričakovanja do te znamke.
• Ko je konverzija obarvana oranžno, nakazuje, da je njena vrednost v razmerju med 0.8 in 0.6 v primerjavi z optimumom. To nakazuje priložnost za znamko.
• Ko je konverzija obarvana rdeče nakazuje, da je njena vrednost manjša od 0.6 vrednosti optimalne piramide. Da ima znamka na določenem nivoju problem.
